Osnovni deli računalnika

Sodobni računalniki

Sodobni računalniki so vse bolj tehnično nadgrajeni. To pomeni, da se iz dneva v dan računalniška tehnologija spreminja. Seveda bom tudi zato opisal samo najpomembnejše dele.

Matična plošča(mainboard)

Mikroprocesor mora med delovanjem iz pomnilnika prebrati ali vanj zapisati nekaj milijonov podatkov v sekundi. Upravlja pa tudi druge in nadzira druge enote računalnika. Zato je toliko pomembneje, da so enote, s katerimi mikroprocesor izmenjuje podatke, čim bližje ena drugi. V sodobnih računalnikih so združene na matični plošči ki je osnovno tiskano vezje v osebnem računalniku .

Na prvih matičnih ploščah prenosnih računalnikov je bilo, poleg mikroprocesorja in pomnilnika, še več sto dodatnih elektronskih elementov, ki so skrbeli, da je imel mikroprocesor vedno pri roki želene podatke. Izdelava takih plošč je bila zelo zapletena, saj je bilo na njej veliko povezav med deli. Potem pa se je strokovnjakom porodila ideja in so vse dodatne elemente združili v nekaj veznih čipov. Od takrat je matična plošča sestavljena iz mikroprocesorja, pomnilnika, veznih čipov, priključkov z vmesniki za druge enote računalnika (npr. disk, disketa, tipkovnica, miška...) in rež, v katere lahko vtakneš različne kartice (npr. grafično kartico, zvočno, mrežno...). S karticami razširiš lastnosti računalnika in ga prilagodiš svojim potrebam. Povezavo med elementi na matični plošči pa imenujemo vodilo. Najpomembnejši sestavni del matične plošče je sistemski nabor, kateri povezuje ostale komponente med seboj. Sistemski nabor določa zmogljivosti matične.

Procesor

Procesor ali centralno procesna enota (CPE) je osrednji del računalnika, ki obdeluje (procesira) podatke ter nadzoruje in upravlja ostale enote. Danes so skoraj vsi mikroprocesorji izvedeni v enem samem vezju. Prvi komercialni procesor je bil 4-bitni Intel 4004, izdelan leta 1971. Podjetje Texas Instruments je leta 1973 tudi patentiralo mikroprocesor na enem čipu. Poznamo različne vrste procesorjev: Celeron, Pentium, AMD-jevi in Cyrixovi modeli.   

V novejšem času pa so začeli vgrajevati več jeder v en procesor. Večjedrne procesorje so razvili, da je možno opravljati več opravil (niti) naenkrat brez težav (zmrzovanja, zakasnitve, ponovni zagoni,...), kar omogoča pravo paralelno procesiranje. Pri tem obstaja problem, kako posamezna opravila čimbolj učinkovito razdeliti na paralelne procese, da bo celoten sistem veliko hitrejši, kot pri uporabi enojedrnega procesorja (teoretično naj bi bil večjedrni sistem od enojedrnega hitrejši za faktor, enak številu procesorskih jeder). Obstajajo že 16-jedrni procesorji, vendar so še redki (laboratoriji). 

Trdi disk

Trdi disk je najbolj razširjena vrsta zunanjega pomnilnika. Je računalnikov dolgotrajen spomin. Zmogljivost diska se meri v GB. Ob izklopu ohrani vsebino. Vsi podatki (besedilo, slika, film, zvok, programi, gonilniki...) na trdem disku so zapisani v datotekah. Disk je sestavljen iz več okroglih kovinskih plošč prevlečenih z magnetno snovjo, ki se med delovanjem vrtijo. Nad diskom je bralno pisalna glava. To je navitje, ki lahko magneti površino diska (pisanje) ali ugotavlja smer namagnetosti (branje).

 Notranji pomnilnik

Računalnik bi moral biti nenehno vključen, če bi hotel imeti vse podatke shranjene le v notranjem pomnilniku,. Ker to ni niti praktično niti varčno, ima računalnik pomnilne enote, na katere lahko podatek zapišeš ali ga iz njih prebereš, ko pa zmanjka elektrike pa ti podatki ostanejo na njih še vedno zapisani. Takšne enote imenujemo zunanji pomnilnik računalnika. Izveden je v obliki diskov, disket, CD-jev, DVD-jev in vedno bolj popularnih USB ključev

Notranji pomnilnik služi za izvajanje programov in se nahaja tako na osnovni plošči, kot tudi na dodatnih pomnilniških karticah. Notranji pomnilnik razdelimo na delovni pomnilnik (RAM) in trajni pomnilnik (ROM).

V RAM pomnilniku se začasno shranjujejo programi, informacije, ki jih vtipkamo (npr. preko tipkovnice) in rezultati programov. V delovni pomnilnik lahko podatke shranimo in jih po potrebi preberemo ali prekrijemo z novimi. Ob izključitvi osebnega računalnika se podatki iz pomnilnika izbrišejo. V ROM ali trajnem pomnilniku so trajno zapisane pomembne informacije in navodila, ki jih potrebuje osebni računalnik za svoje nemoteno delovanje. Podatkov v ROM pomnilnik ne moremo vpisovati. Ob izključitvi osebnega računalnika se informacije v pomnilniku ohranijo.

Navidezni pomnilnik ali navidezno naslavljanje pomnilniškega prostora je lastnost računalnika, da lahko naslovi večji glavni pomnilniški prostor (RAM) kot ga je fizično prisotnega. Za shranjevanje podatkov, ki se shranjujejo izven dosega pomnilnika, se uporablja počasnejši, ampak prostornejši, trdi disk. To naredi operacijski sistem povsem nevidno uporabniku. To opazimo le, ko preklapljamo iz enega programa v drugega, ko pride do kratke zakasnitve, saj se mora vsebina z diska prepisati v RAM. Izmenjavanje podatkov opravi kar sam operacijski sistem.

Grafična kartica

Je del računalnika, pogosto v obliki samostojne razširitvene kartice. predvaja slike na zaslonu monitorja. Priključena je na matično ploščo. Od nje je odvisno s kakšno ločljivostjo in v koliko barvah bomo videli sliko. Najzmogljivejšo grafično kartico imenujejo tudi 3-D pospeševalnik. Uporablja se predvsem za uporabnike, ki veliko igrajo sodobne računalniške igre. Upravlja digitalno sliko v svojem pomnilniku in jo pretvarja v analogni signal. Grafična kartica omogoča tako prikaz besedila kot tudi prikaz grafičnih podatkov. Sestavljena je iz namenskega grafičnega procesorja, pomnilnika, digitalno-analognega pretvornika in drugih elektronskih delov. Grafični procesor skrbi za prenos podatkov med računalnikom in grafičnim pomnilnikom ter pogosto za izračun pogostih slikovnih operacij. Večina grafičnih kartic uporablja posebni RAM - VRAM. Ta pomnilnik omogoča večje hitrosti kot navadni RAM. V njem se nahaja slika, ki gre na zaslon. Od količine VRAM je odvisna ločljivost slike in barvna globina. 

Grafični procesor

Grafični procesor služi preračunavanju grafičnih informacij za grafični izhod. Nahaja se na grafični kartici ali na matični plošči računalnika.

Grafični procesor izvaja računsko intenzivne naloge 2D in 3D računalniške grafike in s tem razbremeni glavni procesor, centralno procesno enoto. Procesorski čas, ki bi ga tako porabila grafika, je sedaj na voljo za druge naloge. Začetki grafičnih procesorjev segajo v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. 

Napajalnik

Izmenično napetost pretvarja v enosmerno, z vgrajenim ventilatorjem hladi napajalnik in notranjost računalnika.

Modem

Računalniku omogoča izmenjavo podatkov. Pretvarja podatke iz digitalne oblike v analogno in obratno. Poznamo vgradni, zunanji, žepni in vtični modem. Vgradni se vgradi v notranjost računalnika in je podoben računalniškim karticam, zunanji je prenosljiv in potrebuje zunanje napajanje, žepni se uporablja za prenosni računalnik (notes) in se polni z zunanjim napajanjem ali baterijskim, vtični se uporabljajo za notesnike in je priključen na PCMCIA vtičnico, kjer tudi dobi energijo potrebno za napajanje.

Viri in literatura:

·       http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8čunalnik

http://www2.arnes.si/~osljis6s/priponke/rom03/index.htm

·    Kodek, Dušan (1994), Arhitektura računalniških sistemov, Ljubljana: Bi-tim

1.ŠPORTNI DNEVI



RATITOVEC

Na 17.9 smo odšli na športni dan. Odpravili smo se na Ratitovec. V šoli smo se zbrali 7.15, vzeli malico in odšli. Peljali smo se približno 30 minut. Ko smo prišli tja, smo si razdelili malico in se odpravili na pot. Hodili smo približno 1 uro. Ko smo na vrhu prišli do gostilne, smo se usedli in pojedli malico. Po približno 15 minutnem počitku smo se odpravili nazaj. Domov smo prišli okoli 12:30.


ZIMSKI ŠPORTNI DAN 

Na voljo je bilo več dejavnosti, ampak jaz sem se odločil za drsanje.Bilo je kar težko,saj drsanja ne obvladam. Bilo je tudi zelo zabavno. Drsali smo do 12:00 nato pa smo se odpravili domov.      



2.EKSKURZIJE

       

SALZBURG
Dan pred jesenskimi počitnicami smo se odpravili v Salzburg. Dan smo začeli ob 5:00 ko smo se zbrali pred šolo. Po dvourni vožnji smo si v Halleinu pogledali rudnik soli. Bilo je zelo zanimivo saj smo se peljali z vlakcom, čolnom in pa spustili smo se po toboganu. Nato smo si ogledali še hišo eksperimentov in nazadnje smo si ogledali še mesto. Ob 16:00 smo se vrnili nazaj.

CELJE 

Ekskurzijo v Celje smo začeli okoli 7:15 ko smo se odpeljali izpred šole. Približno ob 9:00 smo prispeli do Celjskega gradu. Na tem gradu se vsako leto odvijajjo številne prireditve, kjer potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Priredili pa so tudi nekaj koncertov. Ogledali smo si tudi Friderikov stolp, ki je visok kar 23 metrov. Zatem smo si ogledali razstavo:mesto pod mestom. Tam smo videli ostanke nekdanjega mesta Celeia. Za konec smo odšli še v Žiče. Žička kartuzija je bil samostan v katerem so živeli menihi. Videli smo njihova prebivališča in tudi njihovo cerkev. Nato smo se odpeljali proti Kranju.

GORICA

Odpravili smo se v Gorico natančneje v Novo Gorico. k smo se peljali smo se ustavili v Vipavi za kratek postanek ter pobrali smo našo vodičko. Ko smo prispeli smo odšli do samostana v Gorico, ki je čisto poleg Nove Gorice. Nato smo odšli do meje med Italijo in Slovenijo tam je lahko ena noga na Slovenski strani druga pa na Italijanski. Po tem pa smo se povspeli na Sabotin kjer smo hodili po ostankih bojišča 1. svetovne vojne. Sabotin je znan tudi po napisu Naš Tito. Po tem smo šli še za pol ure v mesto v Italiji nato pa smo se odpravili domov.

NARODNA GALERIJA

V četrtek 26.3 smo imeli 2 uri pouka potem pa odšli v Ljubljano. V Ljubljani smo si ogledali rimsko mesto Emona in pa Narodno galerijo. Najprej smo si ogledali rimsko mesto. Tam smo videli veliko zanimivih stvari, videli smo kako so bili oblečeni vojaki,zgradbo mesta,njihove grobnice in pa tudi dela Jožeta Plečnika. Nato smo odšli v Narodno galerijo. Tam smo si ogledali slike vse od srednjega veka naprej.Videli smo slike iz različnejših obdobij. Ob 12:20 smo se odpeljali proti Kranju.

3.PROJEKTNI DNEVI


PROJEKT KRANJ

Razdelili so nas v 6 skupin. Bilo je tudi šest predmetov Slo, Bio, Lum, Geo,Zgo ter Kem. Jaz sem bil  prva skupina in začeli smo pri vodnjaku, tam smo risali kar koli smo hoteli. Nato smo odšli do geografije na Pungert tam smo zapisovali lego in zakaj se Kranj nahaja tukaj. Po tem smo odšli do zgodovine do muzeja Železna nit. za tem smo odšli do kemije pod most reke Kokre kjer smo merili pH vrednost ter temperaturo vode. Nato smo odšli do Prešernovega gaja kjer smo imeli biologijo tam smo si ogledovali lišaje. Zadnja točka pred odhodom v šolo pa je bila Prešernova hiša kjer smo imeli slovenščino. Kasneje smo se odpravili v šolo kjer smo pojedli malico in dokončali učne liste in jih oddali ter odšli domov.

PROJEKT PODNART

Tam smo imeli 4 predmete mat, kem, bio ter fiz zaradi tega smo se razdelili v 4 skupine. Jaz sem bil v skupini, ki je bila prva pri fiziki tam smo delali luknje v balone in opazovali curek. Nalili smo tudi vodo v plastenko, ki je bila preluknjana in smo si tudi tam ogledovali curek. Merili smo tudi težo s silomerom. Naslednja točka je bila matematika, tam smo morali pomeriti višino dreves širno ter koliko dreves je na 1 he. nato smo imeli kemijo tam smo delali dva poskusa, ki pa se jih žal ne spolnem najbolje. Nato smo imeli premor, med tem odmorom smo skoraj vsi metali kamenje preko rečne struge. Na zadnje smo pa imeli še biologijo kjer smo zapisovali drevesne vrste  potem pa smo se odpravili v šolo kjer smo imeli malico. Po malici pa smo popravlajli učne liste in zapisovali kar še nismo napisali.